ne samo to, še istočasno sva gor rasla in konzumirala podajane informacije, da imava, ne en način, diametralno stališče, glede iracionalnosti.
Seveda to se samo tako zdi, v resnici pa ni diametralno, samo ne prekriva se povsem, kar je pa tudi normalno in še dobro, sicer bi bilo življenje preveč dolgočasno, če bi se samo strinjali.
Pri arhitekturi se na začetku več ali manj strinjava. Prvo je potrebno zrihtati funkcijo in njej podrejeno tehnologijo, vse tja do detajla.
Potem pa ...
Se s tem sploh ne konča, ampak po moje šele začne. Namreč tisto kar dan današnji i020jemo dodana vrednost.
Ni samo denar. Seveda posledično, če je fajn rešitev se lažje proda, kot obratno.
Kaj pa je to fajn rešitev?
Viš, tu pa potem pride do razlik.
Na začetku, da ne bo tako dolgočasno, pa še malo formalizmov.
V TNP lesen gank, v mestu pa tko-kot, pač od mode odvisno, nekaj časa post moderna s Plečnikovimi vplivi, potem, pa tako kot Eisenman al pa ker že je trenutno relevanten.
Ko pa postane to edino, pol sem pa povsem proti.
Ta pa ni 1+1=2, niti ne tako kot ...
Tisto pa ne vem odgovora.
A je celo bolj pomembno kot prva dva, racionalnost in formalizem.
Ker šele nato postane arhitektura.
Ja.
Črke bi bile cekret, banja, umivalnik, ... Beseda je kopalnica. Če znaš postaviti wc, banjo, umivalnik, ogledalo mogoče celo pralni stroj, nisi arhitekt. To vsak zna.
Do pisatelja je potrebno še kaj. Do arhitekta še mnogo več. Kaj? Ne vem! Tako da samo redki znajo dodati dodano vrednost.
Seveda imaš prav s svojim stališčem, da bi jaz potreboval samo eno kurišče. Iz stališča racionalnosti je to to. A smo videli, da nam zaprejo oljno pipico, pa vse cene odletijo v nebo. Tako da je bilo čist fajn imeti še dodatno kurišče. Seveda ne 4 dodatna, a ta so med potjo nastala, ko še nisem imel izdelanega stališča. Sedaj uporabljamo samo v delavnici in predsobi. Kurilna sezona se zavleče in sem porabo olja iz enega leta na mesec manj kot 2 leti raztegnil za isto količino olja.
Ok, sedaj so nam še plinsko pipico zaprli in so še drva dražja in je potem olje sprejemljivo.
Skratka, imeti več možnosti je bolj racionalno, kot eno. Mimo grede, v hiši imamo tudi plin, pa ga nikoli nismo priklopili, ker ni bil nikoli konkurenčen.
Pa ni samo to.
Sedaj pride šele pomemben del.
To da nama obema sila prija po kosilu sesti ob peč v predsobi ob kavi, to je več vredno kot vse racionalnosti in funkcionalnosti.
Tu se šele začne arhitektura.
To da uporabniki uživajo, to ni tako normalno, kot bi radi arhitekti prikazali.
Najbolj ilustrativen primer, so novodobni kavči, na katerih se večinoma ne da sedeti. Če že kaj, potem moraš v isti položaj, kot pupa na prospektu, kar pa pri meni ne špila, ker gledam tv sedečki ne ležečki, berem ravno tako, tako zares ne vem kdaj bi sam uporabil vse tiste razstavljene komade. Tako da potem raje po angleških in francoskih revijah, da Skandinavcev sploh ne omenjam, gledam kaj je to dobro oblikovanje.
A to o uporabnosti in cenah pohištva je itak ena širša debata.
Takole bi nastavil.
Funkcija, forma in počutje so enakovredni pri rezultatu. Nikakor pa ne samo funkcija, ali ne daj bože samo forma. Če funkciji še lahko rečem arhitektura, čeprav dolgočasna, pa formalizmu to ne morem reči, ne glede na to, da je dan današnji, večinoma samo še to prisotno na ovim prostorima.